000100110111

Se vam je že kdaj zgodilo, da se zbudite ob štirih zjutraj?! Verjetno, da ja. Ampak, da se zbudiš ob štirih sam, prostovoljno brez budilke in si poln energije in te kar razganja, da bi šel telovadit, tečt, dihat s polnimi pluči vlažen in svež jutranji zrak. Napolnil bi si pljuča, da bi plučni mehurčki kar pokali od pritiska. Da se ti končno enkrat umakne lepljiva megla iz misli; tista, ki ti preprečuje jasno in ostro misel, da bi si jo ogledal v 3D z vseh zornih kotov in podaj svoje kritično mnenje.

Ja meni se to dogaja že par juter. Nisem pa še zbral dovolj poguma, da bi zapustil stanovanje in se dejansko fizično odpravil ven. Danes zjutraj sem pišel tako daleč, da sem vstal in pol ure telovadil okoli pete ure zjutraj. Mal noro, ne?! Niti ne če se tako počutiš. In sem se. Upam, da se bom tudi jutri.

Je pa res, da se mi čez dan ponovno zvlečejo preko misli tiste lepljive megle, ki zapolnijo možgansko skorjo s svojo sluzjo in te omamijo.

Dialogi potekajo po dveh vzporednih poteh in ko se na kopncu vprašaš, kaj sem se dogovoril?! Nič, razen skregal sem se, skuril ogromno energije in prejel (in dal) veliko slabe volje.

Tako. Moj dan do sedaj.

Kaj narediti, da bi bil že danes julij? Nisem mal čuden, ker si vsi želijo čas mal upočasniti, ja pa hočem naprej za 3 mesece. Ne. Stvar je zelo enostavna. Do takrat me čaka še cel kup pizdarij, kreganj, spremeb, naporov in še česa hujšega.

Pa bi rad samo živel spet kot Človek. Kot oseba z vso legitimno pravico ŽIVETI. Mogoče koga zanima kaj me sedaj omejuje da ne živim (z velikim Ž)? Uf, najbližja. Predvsem najbližja mi zaradi svojega egocentrizma ne pusti dihat. Pa saj bo boljš, se tolažim. Do tja je cca 3 mesece, ki jih moram preživet z ventili na široko odprtimi, da ne bi pod pritiskom kaj razneslo.

Stvari sem nastavil in organiziral tako, da bo vse OK. Ne jamram! Sam pišem kar je trenutno v moji glavi . Ma ne mislit, da vedno tako težim. Nekje sem moral začet, da bo tipkovnica stekla in bo Blog zaživel.

Zakaj nekateri ljudje, ne glede na to kaj jim hočes povedat in kako to poveš, jemljejo svoje misli superiorne tvojim?

To je moj prvi post v mojem prvem Blogu.

Začel sem s pisanjem Bloga, da bi si, na nek način pomagal sam in ozavestil neke stvari in jih malo bolj (kolikor je to sploh možno) strukturiral.